| BUKOVNIŠKO JEZERO |
| Sunday, 03 May 2009 07:23 |
|
There are no translations available. LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine je kot partner sodeloval v projektu Bukovniško jezero – prebujajoča se lepotica, ki ga je sofinanciral program Phare (čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2003 – Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj). Predmet sodelovanja je bil podrobnejša terenska inventarizacija izbranih živalskih vrst in skupin v Bukovniškem jezeru in potoku z neposredno okolico s predlogom za spremljanje stanja (monitoring) in izhodišči za upravljalski načrt (vključno s predlogom conacije za posamezne vrste s seznama evropsko pomembnih vrst). Obravnavali smo naslednje živalske skupine: sesalci, ptiči, dvoživke in plazilci, ribe, vodni nevretenčarji (kriterij za nabor vrst je bil predvsem pomembnost za presojo kakovosti vodnega ekosistema in vode). V teh okvirih smo posebno pozornost namenili evropsko pomembnim vrstam s prilog Habitatne direktive in Ptičje direktive, zlasti kvalifikacijskim vrstam za območje Natura 2000 Goričko (Goričko je tudi IBA – Mednarodno pomembno območje za ptiče). Cilj projekta je dvig informiranosti in sprememba odnosa lokalnega prebivalstva (predšolske in šolske mladine, lastnikov in uporabnikov kmetijskih/gozdnih zemljišč, podeželskega prebivalstva) ter turistov, ki gravitirajo k Bukovniškemu jezeru, do naravnih vrednot in ohranjanja narave. Raziskati smo želeli vsaj bistvene elemente biotske raznovrstnosti in jo ovrednotiti, pokazati možnosti za sonaravni turizem, kmetijstvo in gozdarstvo v luči izboljšanja kakovosti življenja na podeželju. Z (1) načrtom interpretacije območja Bukovniškega jezera kot naravne vrednote v sklopu Krajinskega parka Goričko in območja Natura 2000, (2) ureditvijo informacijskega središča, (3) pripravo predstavitvenih vsebin za posamezne ciljne skupine na različnih medijih, (4) pripravo in izvedbo promocijskih kampanj za Naturo 2000 (npr. astronomski tabor mladih, akcija reševanja dvoživk pri spomladanskih selitvah) smo želeli doseči vsakega posameznika in vplivati na njegov odnos do narave in naravnih vrednot. Namen projekta je bil tudi pokazati sprejemljive oblike turizma in rekreacije, ki ne ogrožajo habitatov Bukovniškega jezera in evropsko pomembnih vrst ter vzpostaviti vzajemno komunikacijo med upravljavci območja in zainteresirano javnostjo. Zaradi pomanjkljivih podatkov o biodiverziteti območja Bukovniškega jezera in potoka Bukovnice je bila za uresničitev teh ciljev najprej potrebna (5) poglobljena inventarizacija posameznih pomembnih rastlinskih in živalskih vrst na projektnem območju. Pri terenskem delu, katerega podlaga je bil pregled študij, ki so bile na tem območju že opravljene, smo naleteli na težavo, ki je v veliki meri spremenila potek dela: izredno slabo kakovost vode v Bukovniškem jezeru, ki je posledica dolgoletnega procesa evtrofikacije. Takšen rezultat močno omejuje nadaljnje načrte gospodarjenja z jezerom; še več, omejuje tudi obstoj in razvoj biodiverzitete tega območja, ki je podlaga za razvoj turističnih dejavnosti v občini in na širšem območju KP Goričko.
POVZETEK KONČNEGA POROČILA Bukovniško jezero s potokom Bukovnico, ki ga napaja, je del zavarovanega območja Krajinskega parka Goričko, del ekološko pomembnega območja in območja Natura 2000 tako po Ptičji kot po Habitatni direktivi. Kljub pričakovanjem v enoletnem projektu z inventarizacijami živalskih skupin nevretenčarjev, rib, dvoživk in plazilcev, ptičev ter sesalcev nismo odkrili posebno bogate vrstne biodiverzitete, ki bi bila vezana na vodne habitate. Od evropsko pomembnih vrst so najpomembnejše dvoživke, med njimi kvalifikacijska vrsta za območje Goričkega, veliki pupek (Triturus carnifex); najdeni urhi so bili križanci nižinskega in hribskega urha (Bombina bombina x variegate). Razen belovratega muharja (Ficedula albicollis) med 32 kartiranimi vrstami ptičev ni bilo posebnosti, zlasti ne med vrstami, vezanimi na vodne habitate. Med sesalci posebno mesto zavzema vidra (Lutra lutra), ki je tudi kvalifikacijska vrsta za opredelitev območja Natura 2000; čeprav je v opazovani sezoni ni bilo na jezero, se je redno pojavljala v potoku Bukovnica ob regionalni cesti. Opozarjamo tudi na druge avtohtone živalske vrste, ki niso na seznamu zavarovanih vrst. Po merjenju fizikalnih in kemijskih parametrov v letu 2005 (projekt LIFE-NATURA) in inventarizaciji vodne nevretenčarske favne v okviru pričujočega projekta lahko povzamemo, da je kakovost vode v Bukovniškem jezeru zaradi procesa evtrofikacije zelo slabe kakovosti, zaradi česar so tudi načrti za gospodarjenje in izkoriščanje (predvsem za namen turizma) omejeni. Priporočila za upravljavski načrt so usmerjena v dve smeri: v sanacijo ekološkega stanja jezera s sonaravnimi metodami in v izobraževanje ter ozaveščanje različnih ciljnih skupin javnosti o pomenu naravnih vrednot v okolici Bukovniškega jezera in na širšem območju Goričkega.
PODATKI O PROJEKTU Naslov: Bukovniško jezero - prebujajoča se lepotica Prijavitelj: Občina Dobrovnik Partnerji:
Obdobje izvajanja: 26. julij 2005 - 26. september 2006 (14 mesecev)
ZAKONSKE PODLAGE Zakonski in podzakonski akti R Slovenije: - Zakon o vodah (Ur. list RS, št. 67/02, 110/02); - Zakon o ohranjanju narave (Ur.l. RS 56/99, Ur.l. RS 22/03); - Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS 41/04); - Zakon o sladkovodnem ribištvu (Ur. list. SRS 25/76) - Zakon o sladkovodnem ribištvu (Ur. l. RS, št.61/06) - Zakon o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS, št.16/04) - Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur. l. RS, št. 46/02); - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave (ZON-B, Ur. l. RS, št. 41/04); - Uredba o Krajinskem parku Goričko (Ur. l. RS, št. 101/03) - Sklep o ustanovitvi javnega zavoda KP Goričko (Ur. l. RS, št. 03/04); - Pravilnik o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 117/02) - Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur.l. RS, št.52/02); - Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. RS, št. 112/03) - Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04); - Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/04); - Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04); - Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS 49/04); - Zakon o ratifikaciji konvencije o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992) (Ur.l. RS MP 7-29/96); - Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Ur.l. RS MP 17/99) - Bernska konvencija; - Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur.l. RS 82/2002); - Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. List RS, št. 111/04) s prilogami
Akti Evropske unije in mednarodne pogodbe: - Konvencija o biološki raznovrstnosti (Ur. l. RS, 30/96, MP 7) - Direktiva evropske skupnosti za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore - Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora - Direktiva o habitatih; - Direktiva o pticah (Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic) - Okvirna direktiva evropske unije o vodah št. 2000/60/EC - Directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council of 23 October 2000 establishing a framework for Community action in the field of water policy - Vodna direktiva. - Donavska konvencija (Konvencija o sodelovanju pri varovanju in trajnostni uporabi Donave, ratifikacija Ur. l. RS, št. 47/98) - Ramsarska konvencija (Konvencija o močvirjih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic, notifikacija Ur. l. RS 15/92)
POVEZAVE
|
Lutra, Ljubljana 2009







