Okoljevarstvena zakonodaja predpisuje, da je potrebno zagotoviti varovanje okolja, narave in človekovega zdravja. V ta namen je za vse vrste posegov potrebno z vlogo pridobiti soglasje ali dovoljenje, ki ga izdaja Agencija Republike Slovenije za Okolje (ARSO).

Vrste soglasij in dovoljenj:

• okoljevarstveno soglasje
• okoljevarstveno dovoljenje (več vrst)
• naravovarstveni pogoji
• naravovarstveno soglasje
• koncesija za rabo vode
• vodno dovoljenje
• informacija o pogojih gradnje, ki vpliva na vodni režim
• vodno soglasje

Za pridobitev soglasija oziroma dovoljenja je pri nekaterih posegih potrebno izvseti presojo vplivov na okolje (PVO) ali celovito presojo vplivov na okolje (CPVO). Za katere posege je PVO potreben je določeno v Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l.RS, št. 78/06, 72/07, 32/09).

Z novim Zakonom o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur.l. RS, št. 33/07), ki je stopil v veljavo 28.04.2007, je predviden postopek celovite presoje vplivov na okolje za sledeče prostorske akte:

• državni prostorski načrt
• občinski prostorski načrt, občinski podrobni prostorski načrt, občinski strateški prostorski načrt
• regionalni prostorski načrt

Kaj je PVO?

Presoja vplivov na okolje (PVO) je upravni postopek s katerim se preverja in ugotavlja verjetne in možne vplive posega na okolje ter se predvidijo potrebni (nujni) ukrepi za njihovo preprečevanje. Gleda se predvsem kakšen bo vpliv na okolje (zemlja, zrak, voda), kako bodo vplivali produkti različnih dejavnosti na okolje (odpadki, kemikalije, hrup, sevanje,…) in vpliv na prijetno in dostojanstveno človekovo življenje.

Presoja vplivov na okolje mora biti opravljena pred izvedbo posega v okolje. Preden pravni organ lahko izda dovoljenje za poseg v okolje, mora torej investitor zagotoviti PVO.

Kaj obsega PVO?

Presoje vplivov na okolje vsebujejo informacije o:

• stanju okolja in značilnosti predlaganih akcij in možnih alternativnih akcij
• predvidevanjih o stanju prihodnjega okolja z in brez akcij
• predlaganih metodah za zmanjševanje ali odpravo negativnih vplivov na okolje
• predlaganim načinom spremljanja vplivov akcije na okolje

Kaj je CPVO?

Celovito presojo vplivov na okolje (CPVO) je potrebno izvesti takrat, ko gre za plan ali spremembo plana, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni organ države ali občine za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, če je z njimi predviden poseg v okolje, za katerega je potrebno izvesti PVO ali če obsega posebno varstveno območje oziroma bi izvedba plana nanj lahko vplivala.

CPVO ni potrebno izvesti za plan, ki je izdelan na podlagi drugega plana, za katerega je že bila izvedena CPVO, pa ne vsebuje novih posegov in ne obsega novih posebnih varstvenih območij glede na plan, na podlagi katerega je pripravljen.

Kaj je  okoljsko poročilo?

Okoljsko poročilo je dokument, v katerem so podani glavni podatki o programu in o stanju okolja, je opisan celoten proces in ključne ugotovitve, možne alternative, ocene vplivov ter omilitveni ukrepi.

Pred izvedbo CPVO mora pripravljalec plana zagotoviti okoljsko poročilo. Na podlagi okoljskega poročila se potem izvede CPVO.

Presoja sprejemljivosti planov in posegov v naravo

Sodi med okoljske presoje in predstavlja implementacijo zahtev 6. člena Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v slovenski pravni red. Zaradi združevanja postopkov je bila združena s postopkom CPVO.

Presoja sprejemljivosti izvedbe planov v naravo in Presoja sprejemljivosti posegov v naravo sta sicer ločena postopka, vendar so bistvene značilnosti enake. Nanašata se na zavarovana območja, posebna varstvena območja (območja Natura 2000) in potencialna posebna ohranitvena območja, skupaj poimenovana varovana območja.

Pri presoji se ugotavljajo vplivi, ki bi sami po sebi ali v povezavi z drugimi posegi lahko pomembno vplivali na varovana območja. V postopku se uporablja načelo previdnosti, kar pomeni, da v primeru dvoma prevlada javna korist ohranjanja narave nad drugimi javnimi koristmi in razvojnimi interesi.

V vseh postopkih sodeluje tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) s posebnim mnenjem, s katerim se opredeli do vplivov posega in oceni njihovo sprejemljivost.

Naravovarstvene smernice

Naravovarstvene smernice so poleg PVO najpomembnejši posredni ukrep varstva, s katerim se v akte urejanja prostora in rabe naravnih dobrin vključujejo vsebine varstva narave in zahteve za njihovo varstvo (varstvene in razvojne usmeritve ter varstveni režimi).

Glede na prostorski akt so lahko bolj splošne in vsebujejo usmeritve in izhodišča (pri strateških aktih), pri konkretnih izvedbenih aktih pa vsebujejo tudi pogoje.

Pridobitev naravovarstvenih smernic, ki jih pripravlja ZRSVN, je v postopku priprave planov in načrtov obvezna. ZRSVN preverja tudi njihovo upoštevanje in na podalgi preverjanja izda naravovarstveno mnenje. Brez naravovarstvenega mnenja ali obvestila, da naravovarstvene smernice niso potrebne, ni mogoče sprejeti prostorskega akta ali rabe naravne dobrine.

Kdo lahko izdela poročilo o vplivih na okolje?

Po starem ZVO iz leta 1993 je PVO lahko izdelali samo posebni oblaščenci, kar pa je novi ZVO-1-UPB1 ukinil. PVO lahko izdela kdor koli, vendar je hkrati uvedena tudi obvezna revizija tega poročila. To revizijo lahko izdela le okoljski izvedenec, vpisan v imenik okoljskih izvedencev. Le-tega imenuje minister na podlagi javnega razpisa.

In kaj delamo mi?

Izdelujemo okoljska poročila za postopke celovite presoje vplivov na okolje.

Zakonodaja:

Zakonske podlage s področja urejanja prostora:

• Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur.l. RS, št. 33/07)
• Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur.l. RS, št. 122/04)
• Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur.l. RS, št. 114/03, 130/04, 100/05, 37/08)

Zakonske podlage s področja varstva narave:

• Zakon o ohranjanju narave /ZON-UPB2/ (Ur.l. RS, št. 96/04)
• Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 7/96),
• Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS, št. 55/99)

• Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09)
• Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09)
• Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/04)
• Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08)
• Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09)
• Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 52/02, 67/03)

• Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09)
• Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur.l. RS, št. 82/02),
• Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na 55. seji Vlade dne 20.12.01)

Zakonske podlage, ki se nanašajo na izdelavo presoje vplivov na okolje:

• Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) /ZVO-1-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 39/2006 , 70/08)
• Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l.RS, št. 78/06, 72/07, 32/09)
• Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur.l. RS, št. 73/05)
• Pravilnik o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila (Ur.l. RS, št. 43/2002)
• Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, 130/04, 53/06)

Evropska skupnost skozi sprejete direktive podaja smernice, na podlagi katerih države članice usklajujejo svojo zakonodajo na področju varstva okolja. Najpomembnejše direktive, ki urejajo postopek PVO, so:

• Direktiva 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov
• Direktiva 97/11/ES o spremembi Direktive 85/337/EGS
• Direktiva 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje
• Direktiva 2003/35/ES o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi Direktiv 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč

MOP - ZAKONODAJA - OKOLJE

MOP - ZAKONODAJA - PROSTOR

ARSO - PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE

NATURA 2000

URADNI LIST

Viri:

Berginc, M., j. Kremesec-Jevšak, j. Vidic: Sistem varstva narave v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, 2007.

Dolenc, T. (2006): Okoljevarstveno soglasje. V: Soglasja in dovoljenja s področja varstva okolja. Pridobivanje soglasij in dovoljenj po Zakonu o varstvu okolja, Zakonu o ohranjanju narave in Zakonu o vodah ter podzakonskih aktih. Seminarsko gradivo. E-NET OKOLJE d.o.o., Ljubljana, 2006.

Viler Kovačič, A. (2006): Formalnopravne zahteve pri izdajanju soglasij in dovoljenj. V: Soglasja in dovoljenja s področja varstva okolja. Pridobivanje soglasij in dovoljenj po Zakonu o varstvu okolja, Zakonu o ohranjanju narave in Zakonu o vodah ter podzakonskih aktih. Seminarsko gradivo. E-NET OKOLJE d.o.o., Ljubljana, 2006.

Šumej, N. (2006): Presoja vplivov na okolje. Iz: Sumej-pvo.doc (z dne 28.1.2008)

Odgovori (z dne 28.1.2008)

Poročilo (z dne 28.1.2008)